ZANIMIV KULTURNI DAN 6. RAZREDOV V LJUBLJANI
V torek, 22. novembra, smo imeli šestošolci kulturni dan. Obiskali smo Slovenski šolski muzej in Slovenski knjižni sejem v Ljubljani. Ob 7.50 je bil zbor pred šolo, učiteljice so nam razdelile malico, nato pa smo odšli do avtobusa, ki nas je odpeljal v Ljubljano.
Ena skupina je odšla na knjižni sejem, drugi dve pa v šolski muzej. Tam si je en razred najprej ogledal razstavo, ostali pa smo imeli medtem učno uro lepopisa iz leta 1930. Nato smo se še zamenjali. Pred vstopom v staro učilnico smo se oblekli v stare obleke; punce v predpasnike, fantje pa v brezrokavnike. Dobili smo tudi rokavnike, da se ne bi umazali s črnilom.
Ko smo se vsi posedli, smo zaslišali zvonec in v razred je pridrvela učiteljica. Izgledala je kar precej strašljivo, s tisto palico v roki in v dolgi resni obleki. Predstavila se je in nam najprej pregledala roke, saj je bila včasih »snažnost jako pomembna«. Tisti, ki so imeli roke umazane, so dobili opozorilo ali pa so šli klečat na koruzo. Če je bil kdo nespoštljiv, je dobil še strožjo kazen: šel je sedet na oslička, kjer se je na pamet učil šolska pravila. Če smo učiteljico poklicali gospa namesto gospodična, je bila spet zelo jezna. V nekdanji šoli je bilo še mnogo drugih kazni, ki pa nas na srečo niso doletele. Pisali smo s črnilom in bilo je zelo zabavno. Marsikdo je ugotovil, da se da z malo truda pisati prav lepo in čitljivo.
Ko smo z učno uro končali, smo pojedli malico in se posladkali, počistili za seboj in odšli še na ogled muzeja. Ta je bil zelo lep in veliko je bilo predalčkov, ki smo jih lahko odprli in prebrali kaj zanimivega. Gospa nam je povedala veliko stvari o šolanju v preteklosti. Slišali smo, kako je Marija Terezija uveljavila šolo, kako se je Slovenija osamosvojila, kakšna je bila šola v času naših staršev in še marsikaj. Muzej je res vreden ogleda.
Nato je tudi druga skupina končala z učno uro lepopisa in avtobus nas je odpeljal do knjižnega sejma, ki od letos naprej poteka na Gospodarskem razstavišču. Ko smo prispeli, smo se razdelili v pare in se dogovorili, kdaj moramo priti nazaj. Učiteljice so nam dale tudi liste, ki smo jih morali izpolniti. Hodili smo od stojnice do stojnice, kaj smo prebrali, kaj vprašali. Bilo je zelo zanimivo. Knjige, ki so bile razstavljene, smo lahko tudi kupili. Dobili smo podpise pisateljev, med njimi tudi podpis Primoža Suhodolčana, ki je napisal priljubljeno knjigo Košarkar naj bo. Lahko smo si ogledali lutkovno predstavo in veliko različnih razstav, nekateri so občudovali ilustratorja, ki je po nareku otrok risal pravljične živali, ena izmed učenk pa je dala celo izjavo za Infodrom. Če je bil kdo žejen, si je lahko v majhnem lokalu tudi kaj naročil.
Ob 12.50 smo se dobili pred vhodom in z učiteljicami pričakali avtobus, ki nas je odpeljal nazaj domov. Kulturni dan mi je bil zelo všeč in upam, da bo še več takšnih.
Zoja Goli, 6. a
